NAGOVOR OB DNEVU MOLITVE IN POSTA ZA DOMOVINO 2017

Letošnje geslo, že sedmega dne molitve in posta za domovino, poteka pod geslom: »Premagajmo brezbrižnost!«

Brezbrižnost pomeni, da nam je vseeno; da nas ne zanima razlika med resnico in lažjo; med tem, kar je za nas dobro in kaj je za nas škodljivo. Zato brezbrižnost lahko enačimo s samomorom, z uničevanjem lastnih korenin in temeljev, s sovraštvom do sebe.

Svoboda ne temelji na brezbrižnosti, na zanemarjanju realnosti, na begu v individualizem, egoizem, hedonizem in potrošništvo. Nasprotno, brezbrižnost nas vodi v suženjstvo in v smrtonosni prepad in propad. Diskriminacija je potrebna. Potrebno je razlikovati med dobrim in zlom, da se lahko prav odločamo.

Če želimo živeti v polnosti, potrebujemo stik z resničnostjo. Zdrava pamet nam pove, kaj je za nas v resnici dolgoročno koristno in ne le trenutno prijetno. Za pristno življenje je potrebno upoštevati, kdo v resnici smo, kako smo »narejeni«, katere so naše resnične potrebe. Osamljenost, sovraštvo, brezbrižnost, preziranje drugih in brezčutnost do trpečih, je v resnici v nasprotju s človeško naravo.

Brezbrižnost v človeškem srcu se kaže na vseh področjih življenja, kot:

–        Brezbrižnost do države, domovine, ljudstva, naroda, jezika, vere…

–        Brezbrižnost do resnice. Izogibamo se resnici o preteklosti in resnici o sedanjosti… Pogosto slišimo zavajajoče slogane: »Nehajmo se ukvarjati s preteklostjo!« Pri tem pozabljamo, da je naš odnos s preteklostjo, sedanjost.

–        Brezbrižnost do vzgoje otrok in mladih, ki drvijo v pogubo, ker nimajo nikogar, ki bi se zavzel zanje! Starši in stari starši, imejte čas za otroke, igrajte se z njimi! Pozivam starše in pedagoge, da neprestano nadzorujejo in presojajo vzgojne načrte in programe ter do njih zavzemajo kritično stališče.

–        Brezbrižnost do brezposelnih, bolnih, revežev vseh vrst. V naših glavah je prepričanje: »S tem naj se ukvarjajo socialne ustanove!«

–        Brezbrižnost do vojn, ki povzročajo begunske vale. Rečemo: »Nič ne moremo!«

–        Brezbrižnost do narave in do zakonitosti, ki so v naravi…

–        Brezbrižnost do raznovrstnega nasilja in hudobije.

–        Brezbrižnost do svoje duše, do glasu vesti, ki govori v naši notranjosti.

–        Predvsem pa: brezbrižnost za svojo prihodnost in za večno življenje!

Ne le brezbrižnost! Med nami je prisotno zavzemanje za zlo.

Zavzemanje za laž! Zavzemanje za nasilje nad tistimi, ki nasprotujejo smrtonosnim ideologijam današnjega  časa. Med nami ni prisotna le korupcija, temveč zavzemanje za korupcijo in ščitenje korupcije. Med nami je prisoten satanizem.

Zato potrebujemo eksorcizem. Hudiča je potrebno neprestano izganjati, če želimo, da bomo živeli in preživeli, če hočemo bit zdravi in srečni. Jezus je svojim učencem med drugim naročil: »Hudobne duhove izganjajte!« (Prim. Mt 10,8). Povabljeni smo v duhovni boj, ki je boj s Satanom in hudobnimi duhovi, boj s svetom – z ljudmi, ki so se predali Satanu in hudobnim duhovom; ter v boj z zlom, ki se poraja v nas samih. Boj med ponižnostjo pred Bogom in ošabno samozadostnostjo poteka neprestano, skozi vso zgodovino človeštva. To ni le sporočilo Fatime, to je sporočilo Svetega pisma, to je sporočilo Božje besede, sporočilo Evangelija! Se bomo kristjani v imenu relativizma, ki trdi, da med lažjo in resnico ni razlike, da se je potrebno odpovedati vsaki diskriminaciji, da smo vsi enaki, da je treba biti strpen do vseh resnic (med katerimi so tudi laži!)  odrekli Božji besedi? Se bomo odrekli svojemu temelju? Smo Cerkev ustanovili mi? Smo bolj pametni, kot Bog, ki je že v raju napovedal kači (Satanu):  »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On bo prežal na tvojo glavo, ti pa boš prežala na njegovo peto« (1 Mz 3,15). Kristjani te besede nanašamo tudi na Marijo, ki jo kot Brezmadežno upodabljamo s kačo pod njenimi nogami.

Danes so na pohodu nove ideologije, novi fašizmi, novi totalitarizmi, novi apokaliptični zmaji, nove zveri, katerim je potrebno odločno reči: »Ne!« Zelo jasno je potrebno razlikovati med sovraštvom do muslimanov in nestrinjanjem z islamističnim fašizmom, ki z ustrahovanjem in usmrtitvami zahteva, da ljudje sprejemajo islam. Najhujša ideologija naše dobe je »gender«, ideologija spola, ki bi jo lahko poimenovali: »gen-fašizem«. Zelo jasno je potrebno razlikovati med spoštovanjem oseb, ki so homoseksualno usmerjenje in ideologijo »gender«, ki se nasilno polašča vzgoje otrok, »Gaystapo« pa si sistematično prizadeva za ustrahovanje in preganjanje tistih, ki nasprotujejo homoseksualni ideologiji. Res je, da nekatere istospolne osebe doživljajo krivice in so prepuščene revščini, vsekakor pa stoji za homoseksualnim lobijem velik kapital, ki nasilno kroji medije, politiko, gospodarstvo in vzgojo ter pušča za seboj opustošenje. Glavni cilj te nasilne revolucije je uničenje »klasične« družine. Bo na svetu res zavladal raj in bodo geji res srečni, ko bodo istospolne skupnosti imele enake pravice, kot heteroseksualne družine in ko bo tudi zaradi zgrešene vzgoje, še veliko več permisivne seksualnosti in še manj trdnih družinskih skupnosti?

Je demokracija v tem, da ploskamo tistim, ki demos – ljudstvo, uničujejo?

Odprimo oči! Danes je potrebno, bolj kot kadarkoli doslej, na glas reči: »S skupnimi močmi zaustavimo in preprečimo vse totalitarne ideologije!« Ne gre za ustavitev levice ali desnice. Tako levica, kot desnica sta v politični areni potrebni in dobrodošli. Brez dveh moštev, še nogometa ni mogoče igrati. Zaustaviti je potrebno totalitarizme!

Potrebno je moliti in se postiti za osvoboditev od politikov, ki živijo od politike namesto za politiko in se odločajo za škodljive projekte. Potrebno je reči ne politikom, ki so, namesto, da bi bili voditelji ljudstva, pokončevalci ljudstva. Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju!

Molimo za zdravo pamet, za osvoboditev od teorij, ki ne upoštevajo niti zdravega kmečkega razuma, niti vrhunske znanosti. Vera od nas zahteva, da presojamo, da izostrimo razum, ki nam je dan od Boga. Vera ni v nasprotju z razumom, kot so nam vcepljali v glavo, ampak zahteva vrhunski razum.

Jezus je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega« (Mt 22, 21). To pomeni, da se kristjani zavedamo potrebnosti in pristojnosti državnih oblasti, istočasno pa se zavedamo, da »cesarjem« ne smemo dati v roke tega, kar pripada Bogu. V deliriju svoje vsemogočnosti in samozadostnosti današnji oblastniki mislijo, da lahko odločajo o vsem, da lahko spreminjajo Božje zapovedi, določajo katere pravice imajo njihovi državljani… Kako povsem drugačni so ti politiki od Abrahama Lincolna, predsednika ZDA, ki je v času ameriške državljanske vojne, l. 1863 razglasil dan ponižanja, posta in molitve. Za to dejanje se je odločil, ker je priznaval Boga, se zavedal obstoja zla in je veroval v odpuščanje.

Kristjani se zavzemamo za laično državo, ki ni laicistična, ateistična ali celo satanistična država; država katere smisel bi bil v tem, da zatre vse religije. Pristna laična država, za katero se zavzemamo tudi kristjani, je v tem, da se pripadniki različnih verskih, političnih, nacionalnih in kulturnih opredelitev v medsebojnem spoštovanju in iskrenem dialogu skupno prizadevamo za to, kar je dobro za prav vsakega posameznika in za vse skupaj. To ni možno, če smo drug do drugega brezbrižni ali celo sovražno razpoloženi. Različnih religij znotraj laične države ne smemo nasilno nadomestiti z t. i. »nevtralnostjo«, ki seveda še zdaleč ni nevtralna, temveč je ideologija, ki skuša zatreti vse drugače misleče.

Bog ne more nič brez naše svobode.

Dragi bratje in sestre, prostovoljno in po zavestni ter svobodni odločitvi, se trudimo živeti po Evangeliju, ki je veselo oznanilo – oznanilo pristnega življenja. Nikakor nismo ogroženi, če drugi pripadajo drugačnim religijam in svetovnim nazorom. Priznavamo versko svobodo in se zanjo zavzemamo. Veselimo se skupnega iskanja skupnega dobrega; tega, kar je dobro za vsakega posameznika in celotno družbo.

Za to iskanje pa je potreben napor, žrtve, molitev, post, treznost, iskreni dialog, medsebojno spoštovanje in ljubezen. Ne moremo prav razumeti Jezusovega Srca, katerega praznik jutri obhajamo, če nismo pripravljeni na Božji oltar prinašati tudi svojega prispevka za domovino in vso človeško družino; tudi svojih žrtev za grešnike.

Največji greh je, če ne delamo dobrega. Največja sreča je hoditi po poti blagrov.

Bogdan Vidmar, Bovec

(Časnik, 28. junija 2017)