NOVA MATEMATIKA: MATEMATIKA MILOSTI

NOVA MATEMATIKA: MATEMATIKA MILOSTI

Odraščal sem s predstavo o matematičnem Bogu, ki na različnih tehtnicah tehta moja dobra in slaba dejanja in vedno ugotavlja pomanjkanje dobrih. Nekako nisem dojel Boga iz evangelija, Boga milosti in darežljivosti, ki išče načine, kako zdrobiti neizprosne zakone nemilosti. Bog trga matematične tabele in uvaja novo matematiko – matematiko milosti, najbolj presenetljivo, zapleteno besedo z nepričakovanim koncem.

Milost se pojavlja v tolikih oblikah, da imam težave, kako jo opredeliti. Pa vendarle. Milost pomeni, da ni stvari, ki bi jo lahko naredili, da bi nas Bog ljubil še bolj. Bog nas ne bo bolj ljubil zaradi nobene količine duhovnih vaj in odpovedovanja, nobene količine znanja, pridobljenega v semeniščih in bogoslovnih šolah, nobenega zavzemanja in boja za pravice. Milost pa tudi pomeni, da ne moremo narediti ničesar, s čimer bi zmanjšali Božjo ljubezen. Te ne moremo zmanjšati z rasizmom, ošabnostjo, niti s pornografijo, prešuštvom, celo ne z umorom. Milost pomeni, da nas neskončni Bog že ljubi tako in toliko, kakor nas sploh lahko.

Za ljudi, ki dvomijo o Božji ljubezni in njegovi milosti, obstaja preprosto zdravilo: vrnite se k Svetemu pismu in raziščite, kakšne ljudi Bog ljubi. Jakob, ki si je drznil boriti se z Bogom – kot znamenje te borbe ga je odslej spremljala poškodba kolka – , je postal ustanovitelj Božjega ljudstva, »Izraelovih otrok«. Sveto pismo nam pripoveduje o morilcu in prešuštniku, ki si je pridobil sloves največjega kralja Stare zaveze, »moža po Božji volji«. Ne pozabimo cerkve, ki jo je vodil učenec, ki se je zaklinjal, da ne pozna Jezusa. Spomnimo se misijonarja, ki ga je Bog izbral iz vrst preganjalcev kristjanov.

Pošto mi med drugim pošilja tudi organizacija Amnesty International. Ko pregledujem fotografije moških in žensk, ki so bili pretepeni, s katerimi so ravnali kakor z živino, bili so prebadani, popljuvani in mučeni z električnim tokom, se sprašujem: »Le kakšni ljudje lahko naredijo kaj takega drugim soljudem?« Toda v Apostolskih delih je mogoče brati ravno o takem človeku, človeku, ki je bil sposoben takih dejanj, o človeku, ki je nato postal apostol milosti, služabnik Jezusa Kristusa in največji misijonar, kar jih je videl svet. Če Bog lahko ljubi takega človeka, lahko morda ljubi tudi ljudi, podobne meni.

Svoje definicije milosti ne morem ublažiti, ker me Sveto pismo sili, da jo podam tako ostro, kakor je le mogoče. Bog je po besedah apostola Petra »Bog vse milosti«. Milost pa pomeni, da človek ne more narediti ničesar, da bi si pridobil večjo ljubezen Boga, in tudi ničesar, kar bi zmanjšalo njegovo ljubezen. To pomeni, da sem – da, celo jaz, ki si zaslužim povsem nasprotno – povabljen, da zavzamem svoje mesto za Božjo mizo.

(Philip Yancey, Kaj je pri milosti tako neverjetnega?)