REVOLUCIJA SVOBODE

REVOLUCIJA SVOBODE

 

Apostol Pavel se v svojem Pismu Rimljanom obrne na naše prednike z besedami: »niste pod postavo, ampak pod milostjo« (Rim 6, 14). To je naše življenje: hoditi pod milostjo, ker nas je imel Gospod rad, ker nas je rešil in nam odpustil. Vse je opravil Gospod, in to je milost, božja milost. Na poti smo v božji milosti. K nam je prišla v Jezusu Kristusu, ki nas je odrešil. To odpira pred nami veliko obzorje in nam je v veselje. »Niste več pod postavo, ampak pod milostjo.« Kaj pa pomeni »živeti pod milostjo«? poskušajmo razložiti. To je naše veselje, naša svoboda. Svobodni smo. Zakaj? Ker živimo pod milostjo. Nismo več sužnji postave, temveč smo svobodni, ker nas je osvobodil Jezus Kristus. Dal nam je svobodo, vso svobodo božjih otrok. Živimo pod milostjo. To je velika dragocenost. Skušajmo razložiti to lepo in veliko skrivnost. Živeti pod milostjo.

Krst je zakrament, ki nas pripelje »izpod postave« »pod milost«. In to je revolucija. Veliko revolucionarjev je bilo v zgodovini, veliko, pa nihče ni imel revolucionarne moči, kakršno nam je prinesel Jezus. Njegova revolucija spreminja zgodovino, saj v globini preoblikuje človeško srce. Zgodovinske revolucije so spreminjale politične in gospodarske ureditve, nobena pa ni v resnici spremenila človekovega srca. Resnično revolucijo, tako, ki korenito spremeni življenje, je dopolnil Jezus Kristus s svojim vstajenjem – s križem in z vstajenjem. O tej revoluciji je Benedikt XVI. rekel, da je »največja sprememba v zgodovini človeštva«. Pomislimo. Največja sprememba v zgodovini človeštva, prava revolucija, in mi smo revolucionarji in revolucionarke te revolucije, ker hodimo po poti največje spremembe v zgodovini človeštva. Kristjan, ki ni revolucionar, v tem času ni kristjan! Revolucionar mora biti po milosti! Prav milost, ki nam jo naklanja Oče po križanem Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, nas spreminja v revolucionarje, ker – spet navajam papeža Benedikta – je »največja sprememba v zgodovini človeštva«. Ker spremeni srce. Prerok Ezekijel je rekel: »Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce« (Ezk 36, 26). To izkušnjo je doživel apostol Pavel. Potem, ko je na poti v Damask srečal Jezusa, je korenito spremenil svoje življenje in se dal krstiti. Bog je preoblikoval njegovo srce! Pomislite: preganjalec, ki je zasledoval Cerkev in kristjane, je postal svetnik, kristjan do obisti, pravi, resnični kristjan! Prej je bil hud preganjalec, potem pa je postal apostol, pogumna Jezusova priča, ki se ni bal niti mučeništva. Savel, ki je hotel pobijati oznanjevalce evangelija, je na koncu dal življenje za oznanjevanje evangelija. To je sprememba, največja sprememba, o kateri je govoril papež Benedikt. Srce ti spremeni iz grešnika – vsi smo grešniki – te preoblikuje v svetnika. Ali kdo izmed nas ni grešnik? Vsi smo grešniki, vsi! Vsi smo grešniki! A milost Jezusa Kristusa nas odreši greha, odreši! Če sprejmemo milost Jezusa Kristusa, on sam preoblikuje naše srce in iz nas naredi svetnike. Da postaneš svetnik, ni treba zavijati z očmi in gledati v tla in nositi glavo postrani. Ne, ne, tega ni treba! Samo eno je potrebno, da bi postali svetniki – sprejeti milost, ki nam jo naklanja Oče po Jezusu Kristusu. Glejte, milost spremeni naše srce. Še naprej smo grešniki, ker smo vsi nagnjeni k slabemu, toda milost nam daje občutiti, da je Gospod dober, usmiljen, nas čaka, da nam odpušča; ta velika milost spremeni naše srce.

(Papež Frančišek, Cerkev, hiša usmiljenja)