SPOROČILO, KI GA MORAJO SLIŠATI VSI NAJSTNIKI

SPOROČILO, KI GA MORAJO SLIŠATI VSI NAJSTNIKI

Naši mladi so vsakodnevno bombardirani s sporočili, ki vplivajo na njihovo mišljenje in jih osebnostno oblikujejo. Poleg tega pa sta v njihovem svetu stalno prisotna tehnologija in internet tista, ki močno vplivata na njihovo življenje in pogosto begata tako starše in vzgojitelje kot tudi mlade same.

Biti najstnik je težko. Vsi se spominjamo tega obdobja. Nedvomno so se časi spremenili, a novozelandski ravnatelj John Tapene je pred nekaj leti objavil kratek sestavek najstnikom (in staršem v opomin) kot nasvet mladim, ki ne vedo, kaj naj bi počeli.

Vse to pa niti ne bi bilo tako zelo neobičajno, če ne bi sporočilo nastalo leta 1959 po navdihu besed ameriškega sodnika, ki je imel redno opravka z mladimi prestopniki.

 

In kaj je pisalo v sporočilu?

Pogosto slišimo najstnika, kako jamra: Kaj naj počnem, kam naj grem? Tu je moj odgovor: POJDI DOMOV!

Pokosi travo, umij okna, nauči se kuhati, zgradi splav, najdi si počitniško delo, obišči bolne, študiraj in potem, ko vse to narediš, preberi knjigo.

Tvoj kraj ti ne dolguje rekreacijskih prostorov in tvoji starši ti ne dolgujejo zabave. Svet ti ne dolguje preživljanja, ti dolguješ nekaj svetu.

Dolguješ mu svoj čas, energijo in talente, da ne bo nikjer več vojne, bolezni in osamljenosti. Z drugimi besedami: odrasti, nehaj se cmeriti, izstopi iz svojega sveta v oblakih, razvij hrbtenico, ne pa sanjarij.

Začni se obnašati kot odgovorna oseba. Pomemben si in svet te potrebuje.

Prepozno je za posedanje in čakanje, da bo nekdo nekega dne kaj naredil. Danes je tisti dan in tisti nekdo si ti!

Kruta realnost preveč za mlade (starše)

Besedilo je pred nekaj leti zaokrožilo svet in naletelo na zelo različne odzive. Nekateri so si sestavek pritrdili na hladilnik, drugi starši so bili ogorčeni nad grobim načinom komuniciranja.

Mogoče se res sliši kruto. Mogoče preveč odločno. A mladi odločnost tudi potrebujejo. Odločnost in jasno besedo. Radi slišijo resnico. Čeprav je bridka – je del realnosti odraščanja.

Odraščanja pa je očitno bolj kot mladih strah prav nas – staršev, saj bi svoje otroke pogosto radi preveč zaščitili. A, ne pozabimo besed iz pisma Hebrejcem (12,11), s katerimi Bog vzgaja – predvsem nas starše:

“Nobeno vzgajanje pa v tistem trenutku ni prijetno, ampak bridko.

Pozneje pa daje tistim, ki jih je izurilo, miren sad pravičnosti.”

 

(Meta Halas, Družina in Življenje, 2. 7. 2018)