Nebesa so nam milost izkazala
O, slava, zahvala in čast!
Vsa srenja vipavska te pozdravlja
Oznanjeno je slavje nove maše.
Mariji Tolažnici v Logu
»Ave« svoj boš hvaležno zapel.
Širjave in globine
Nebeškega kraljestva
Iskati pomagal nam boš.
Kar prošenj poslal boš tja gori,
Usliši naj jih Gospod.
Gospod te pošilja na pot,
Apostol njegov si postal.
Šel po stopinjah njegovih.
Pogumno in vztrajno oznanjaj
Evangelija veselo pesem.
Rodu našemu pomagaj ohraniti vero.
Jobu današnjega časa rane mazili.
Upaj v Gospoda, bodi pogumen!
Pesem, ki sta jo novomašniku Gašperju napisala Anica in Oskar Ferjančič, lepo povzema občutja in misli številne množice, ki se je v soboto, 14. julija 2018, na predvečer nove maše, zbrala pred župnijsko cerkvijo sv. Štefana. Med ljudmi je bilo čutiti pristno veselje in pričakovanje, vsak je želel s svojo prisotnostjo novomašniku sporočiti, da se z njim veselimo pomembne odločitve in mu čestitamo, da je na Gospodov klic pogumno odgovoril.
Pritrkavanje lokavških pritrkovalcev na miniaturne zvonove je dalo večeru slovesen pridih in stopnjevalo pričakovanje, ki se je ob prihodu novomašnika prelilo v spontano ploskanje. Skoraj ni bilo človeka, ki ne bi skupaj z zborom zapel Novomašnik, bod’ pozdravljen in tako izrazil dobrodošlico Gašperju, ki je v tej cerkvi prejel sveti krst, prvo sveto obhajilo in birmo, zdaj pa se v župnijo prvič vrača kot duhovnik. Na pragu cerkve ga je prisrčno sprejel domači župnik, gospod Alojz Furlan, ki je mladega duhovnika pozdravil kot brata in mu oblekel liturgično oblačilo.
Ob začetku svete maše, ki so jo s petjem in glasbo obogatili vipavski otroci in mladina, je novomašnika v imenu župnije pozdravila gospa Barbara Kunavar Tomažič. Novomašniku je zaželela, da bi bil dober pastir vsem tistim, h katerim je poslan – od otrok do starejših. V imenu župnijskega občestva mu je obljubila tudi molitveno podporo še naprej.
Celoten pozdrav lahko preberete tukaj: Pozdrav novomašniku
Domači župnik je novomašniku zaželel, da bi ob vsakem lomljenju kruha kot učenca v Emavsu živo čutil Jezusovo navzočnost in iz te bližine črpal navdušenje in gorečnost, da bo z ljubeznijo in veseljem izvrševal svojo službo.
Predstavnica molitvene skupine, gospa Marija Puc, je novomašniku izročila duhovni šopek, v katerega so župljani povezali svoje molitve, žrtve in dobra dela, ki so jih namenili zanj.
Ob koncu maše je novomašnik iz rok svojih bližnjih prejel kelih, pateno, albo in mašni plašč. Bogato simboliko vseh teh predmetov so razložili takole:
Kelih in patena
Podstavek keliha je polkrožen in predstavlja zemljino poloblo. Ima 12 nožic, ki predstavljajo apostole, ki jih je Jezus poslal oznanjat evangelij po celem svetu. Iz te polkrogle, ki predstavlja zemljo, raste oljčno drevo. Njegove korenike objemajo polkroglo (svet). To drevo je prekinjeno z granitnim kamnom, ki predstavlja trdnost evangelija in Božje besede, ki prihaja od Boga. V ta kamen so vdelane podobe štirih evangelistov. Ti so razvrščeni na vse štiri strani neba, da oznanjajo Božjo besedo vsem. Iz kamna se nato dviga drevo življenja – križ, ki objema čašo. Na ta oljčni križ je pritrjen križani. On povezuje čašo, kjer se vino in voda med mašno daritvijo čudežno spremenita v kri Jezusa Kristusa, ki se je daroval na križu za nas. Križani in vstali Kristus povezuje evangeliste in apostole z nami na zemlji. Čaša je namenoma iz nerjaveče kovine, kar naj bi bila podoba neomajne vere in zaupanja v Boga, ki naj nikoli ne zarjavi. V tej čaši, ki je spolirana v sijaj ogledala, se vidi vsak vreden darovalec Božje daritve. Vidi sebe, kakršen je v Božjih usmiljenih očeh.
Patena je tudi iz nerjaveče kovine in je oblikovana kot dvanajstkraka zvezda, kar predstavlja Marijino krono z dvanajstimi zvezdami. Tako je Jezus v podobi kruha (hostije) ovenčan z Marijino krono pri spremenjenju v Jezusovo telo.
Novomašni plašč
Mašni plašč je novomašniku izročil sošolec Urban Šček. Idejna zasnova vzorca na plašču je iz domačega kraja Vipava. Narisal ga je novomašnikov oče, izvezla pa gospa Bernarda Filipič. Vzorec predstavlja mnoge izvire, ki so prisotni v našem kraju. Glavni izvir je upodobljen v liniji od glave proti dnu plašča. Ostali izviri reke Vipave so ponazorjeni v dveh krakih in skupaj tvorijo križ. Izviri predstavljajo živo vodo, ki izvira od Boga in kdor jo bo pil, ne bo umrl. Valovanje in spreminjanje barve valov je posledica domače burje (Sv. Duha), ki prevetri vsako mirno vodo. Naj bomo tudi mi iskreni, vedri in očiščeni slabih misli, besed in dejanj. Iz glavnega izvira in te žive vode raste pšenični klas. Naj pšenična zrna obrodijo obilen sad dobrote in ljubezni do našega Stvarnika, bližnjih in samega sebe. Nitke klasa objemajo geslo novomašnika JEZUS, DAVIDOV SIN, USMILI SE ME (Mr 10,47). Pod klasom je upodobljeno Jezusovo srce, iz katerega kaplja kri odrešenja za vse ljudi sveta na grozd, Božji dar naše pokrajine. Iz grozdnih jagod se kapljice vina ob mašnikovem darovanju spremenijo v Jezusovo kri, za odpuščanje naših grehov pri vsaki sveti maši. Te kaplje krvi padajo v strugo večne in žive vode. S pomočjo burje (Sv. Duha) in valov kaplje krvi posvetijo vso vodo. Na gladini vode odsevajo v podobi križa. Reka se od levih in desnih pritokov navzdol razširi in oblika križa je vedno večja in izrazitejša. Na dnu plašča se vse te vode združijo v eno celoto, kjer bomo, tako verujemo in pričakujemo, vsi združeni z našim Stvarnikom. To, nas vse presegajoče, središče ponazarja krvavo rdeča barva, iz katere sevajo prameni svetlobe ven iz našega zaznavnega prostora v večnost.
Alba
Albo krasijo čipke, ki jih je sklekljala gospa Iva Bolčina, všila pa jih je gospa Majda Hlad. Novomašniku jo je izročila stara mama Danica, ki je svoj dar pospremila z naslednjim sporočilom: “Prinašam ti albo, to belo duhovniško oblačilo. Nosi jo spoštljivo, odgovorno, z Božjim blagoslovom in svetim življenjem.”
Sveti maši je sledilo veselo in sproščeno druženje vseh prisotnih ob glasbi tamburic, kozarcu vipavskega vina in dobrotah, ki so jih pripravile vipavske gospodinje.
