VELIKI ČETRTEK

VELIKI ČETRTEK

UMIVATI NOGE

Razumeti ljubezen. 
Zato se Jezus danes sklanja k svojim učencem in jim umiva noge. Da bi razumeli ljubezen.
Ne bi šlo drugače? Bi ne šlo bolje, če bi jih objel, jih potrepljal po ramenih in se z njimi ob mizi nasmejal? Zakaj se je moral ponižati? Zakaj je moral ljubezen pokazati skozi delo, ki so ga sicer opravljali sužnji svojim gospodarjem?
Zakaj? Zato, da bi ljubezen videli. Zato, da bi ljubezen razumeli.
Če bi jim Gospod govoril samo skozi kruh in vino, ne bi razumeli. Človek težko razume, kaj pomeni biti nekomu hrana in pijača, če tega ne vidi. Če ne vidi, da je ljubezen sklanjanje k tistim, ki so manjši od tebe. Če ne vidi, da ljubezen ne izbira, ampak pride do vsakogar. Če ne vidi, da je ljubezen nezaslišano darovanje, ki ne želi povračila. Če ne vidi, da je ljubezen res umivanje nog.
A ljubezni se ne da naučiti iz učbenikov, ne iz teh mojih besed. Ljubezen je treba videti, treba jo je občutiti, da jo razumeš, da jo spoznaš. Treba je priti do tistega občutka, do katerega je prišel apostol Peter, da je nad tem početjem vzkliknil: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Točno tako. Ljubezni, ki nam jo daje Gospod, si ne zaslužimo. Lahko jo samo hvaležni sprejmemo. In se je tako naučimo. In jo zato ponavljamo.
Tako me Kristus rešuje. Zaznamuje me z ljubeznijo. Kajti trenutek umivanja nog za vedno zaznamuje vsakogar, ki ga je deležen, pa naj gre za Petra in apostole ali nas, ki danes bosih src stojimo pred Gospodovo mizo. Zaznamuje tako močno, da bom za vedno zapisan ljubezni – ali pa ne bom srečen.
Zato danes Jezus ne govori o kruhu in vinu, ampak o ljubezni. To je hrana, ki jo potrebuje človek.
Nocoj je praznik te hrane, ki nam jo daje Bog. On sam je ta hrana. Njegova ljubezen, ki jo raztresa naokrog, tudi do tistih, ki ga bodo izdali, ki ga bodo zatajili, ki ga bodo zapustili. Njegova ljubezen ni le za izbrance. Je za vsakogar. Tudi zame, pa naj bom kakršenkoli. 
In če je zame, zakaj ne bi bila tudi za druge? Zakaj kdo od ljudi, ki so v mojem življenju, ne bi bil vreden te ljubezni? Si jo mar jaz bolj zaslužim kot kdo drug?
Pred tem obmolknemo. Jezus tudi nič ne reče. Samo stoji pred menoj in mi ponuja vrč z vodo: »Mi pomagaš?«

(Marko Rijavec, 21. 4. 2011)