VELIKI PETEK

VELIKI PETEK

IZPOLNJENO JE

 

V tišini in samoti velikega petka se je “izpolnilo”. Zdaj je dopolnjeno.

Čeprav je do Jezusove smrti moralo priti, ne razumemo še te smrti. Ne razumemo je, ker še ni tretji dan. Ker še ne vemo, da nas je ta smrt odrešila, da nas je osvobodila, ker je že vstopila v naše grobove, ker se je že dotaknila vseh naših smrti, ker je že prišla v človekovo srce. S to smrtjo. Kajti ko vemo, da nas nekdo ljubi, ko vidimo konkretnost njegove ljubezni tako očitno, potem vemo, da smo ljubljeni. Kdor pa je ljubljen, je odrešen.

Ne vem, zakaj je moral Jezus ravno umreti, zakaj ni šlo drugače. Tudi ne vem, zakaj moram jaz umirati. Ne vem. Ne razumem jih, ker še ni tretji dan. Zato moram molčati. Molčati in gledati križ, gledati na njem Boga, ki trpi, ki umira. Gledati in si zapomniti, da je naš Bog Trpeči v vsem trpljenju sveta, tudi Trpeči na mojem križu, Umrli tudi v moji smrti. Gledati, da bom vedel, da je moje trpljenje, da je moja smrt odrešena. Ker je vanjo stopil Bog, najbližja Ljubezen. In tako nisem sam. Četudi molči. Četudi ga ne vidim, ne slišim, ne čutim.

Ni potrebno. Ljubezni ni potrebno. Ker ona preprosto JE. Videl jo bom tretji dan.

 

(Marko Rijavec, 18. 4. 2014)