Čeprav je živel pred toliko stoletji in gre njegovo ime, zlasti otrokom, malo težje v uho, postaja Sveti Hieronim vedno bolj “naš”. K njegovi splošni prepoznavnosti v slovenskem prostoru brez dvoma pripomore tudi njemu posvečena cerkev na izjemni lokaciji Nanosa, ki je zelo priljubljena pohodniška, izletniška in romarska točka.
Od zaključka obnove te cerkve v letu 1990 se na nedeljo pred svetnikovim godom obhaja praznovanje žegnanja (šagra), za pripravo katerega poskrbi Župnija Vipava. Skupaj s Planinskim društvom Vipava je župnija letos tretje leto zapored ob tej priložnosti organizirala skupni pohod iz doline do cerkve na Nanosu s 1018 m nadmorske višine.
Tudi letos se je bilo možno pridružiti na daljši poti pohoda z izhodiščem pod Gradiško Turo na Gradišču pri Vipavi. Preko 60 pohodnikov vseh generacij, s precejšnjo zastopanostjo otrok in mladine, se je v nedeljo, 28. 9. 2025, zjutraj odpravilo na triinpolurno pot, za skupino so vestno skrbeli člani planinskega društva. V vrstniški družbi so otroci kar pozabili na nekaj napora ob vzponu. Dišale so jesenske ciklame, pot je vodila mimo cerkve sv. Miklavža in razgledne točke pri koritu do drugega izhodišča pri Lovski (Eko) koči na Nanosu.
Na drugem izhodišču in krajši (enourni) poti se je poleg drugih pridružilo precej družin z mlajšimi otroki. Nekaj adrenalina je poti dodala pristna burja, ki pa pohodnikov v sončnem vremenu ni prestrašila. Pot do cilja je vipavski župnik dr. Gabriel Kavčič obeležil s tremi poudarki, tudi na otrokom prilagojen način, iz življenja tega slavnega prevajalca Svetega pisma in svetnika. Povabil je, naj se Hieronimu priporočamo, vsak na svojem mestu, v želji po učenosti. Nagovarja naj nas njegovo asketsko življenje. Blizu sodobnemu človeku pa je sveti Hieronim lahko tudi z značilnostmi (težo) svojega značaja – vse življenje se je obračal k Bogu, ko se je boril s svojim jezljivim in vzkipljivim značajem ter ga blažil z božjo pomočjo. Da bi znali tudi mi živeti s svojim značajem, s tem, kar imamo, in se vedno trudili za izboljšanje.
Pri slovesni sveti maši, ki jo je vodil ob somaševanju prelata dr. Rafka Valenčiča, je župnik Gabriel z veseljem pozdravil vse zbrane, ki so množično prišli od blizu in daleč. V pridigi je povzel poudarke s poti. In v duhu Slomškove nedelje ter evangelija spodbudil za upanje ter vero v večno življenje – da bi živeli tako, da bi nas kot Lazarja angeli po smrti nesli v nebo, v Abrahamovo naročje, kjer se bomo večno veselili tudi v družbi Svetega Hieronima in blaženega Antona Martina Slomška. Pri maši je prepeval naš župnijski Moški zbor Sveti Štefan pod vodstvom Marka Fabčiča in ob spremljavi Katje Poljšak, nedelji ustrezno je s petjem navzočega občestva zadonela tudi Slomškova V nebesih sem doma. Otroci so za spomin na letošnji pohod prejeli kazalke za knjige s par dejstvi iz življenja svetega Hieronima, od leta 2020 tudi glavnega zavetnika koprske škofije.
Barbara Kunavar Tomažič
