Gradišče je znano tudi po Križevem potu, ki je postavljen ob stari cesti, ki se vzpenja na vzpetino po rebru proti cerkvi sv. Križa. Takrat so bili ob njih vinogradi, sadovnjaki in gmajna. Na osojni strani je bil na vznožju vinograd, višje pa gmajna Buklk, na drugi – prisojni – pa Jenderše – primerno za sadovnjak. Pobudo za nastanek Križevega pota je dal vipavski dekan g. Jurij Grabrijan. Zidanje kapelic se je začelo leta 1877, trajalo pa je 4 leta. Kapelice so bile dokončane leta 1881. Že leta 1876 je g. dekan naprosil slikarja Simona Ogrina, naj na platno upodobi postaje Križevega pota, velikosti 110 cm X 85 cm. Mizarji so slikam izdelali masivne hrastove okvirje. Slovesni blagoslov Križevega pota se je izvršil v nedeljo, 21.maja.1882. Blagoslov podob je bil v farni cerkvi v Vipavi, od koder se je razvila procesija, v kateri so nosili podobe in jih nato slovesno umeščali v kapelice.
Od tedaj se obhaja pobožnost Križevega pota trikrat ali štirikrat letno. Manjše okvare na podobah in okvirjih so se pojavile že v letu 1922. Poškodbe so ljudje pripisovali fašistom. Po letu 1940 pa so se vrstile poškodbe iz dneva v dan, tako da je bil takratni dekan g. Ignacij Breitenberger prisiljen podobe Križevega pota umakniti iz kapelic v cerkev sv. Križa. Kapelice so poslej vedno bolj razpadale. Vznožje je bilo opredeljeno kot gradbeno in tako je iz kupoprodajne pogodbe iz leta 1970 celo razvidno, da kapelic ni niti vrisanih na načrtu.
Leta 1982 je nastalo vprašanje, ali kapelice Križevega pota do tal porušiti, ali jih ponovno obnoviti. Vipavski dekan g. Franc Pivk se je odločil za obnovo in hkrati je naročil akademskemu slikarju g. Francu Krištofu Zupetu, poslikavo kapelic »a fresco«. Obnova kapelic je trajala kar 5 let. Slikar je v samo delo vključil podobe domačinov.
Leta 1989 je bilo delo končano. Umetnik je te freske posvetil spominu svojemu duhovnemu vodji Ivanu Mraku in Karli Bulovčevi – Mrakovi. Slovesni blagoslov, ki ga je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih, je bil 25.marca.1990. V Knjigi Križev pot je v povzetku o samih freskah zapisano: »Krištofov križev pot je skrajno intenzivna, versko radikalno globoka, civilno čez vse tvegana, socialno izzivalna, zgledno pobožna stvaritev, na kateri slikar osebno prizadeto razkazuje potek in posledice poti, ki je v resnici os in stožer človeške zgodovine.« Freske iz kapelic križevega pota na Gradišču pri Vipavi.
Stare slike Križevega pota se hranijo v Logu v cerkvi Marije Tolažnice žalostnih.