Toplo in sončno septembrsko vreme je v nedeljo, 27. 9. 2026, sprejelo v naravo Nanosa veliko število pohodnikov, ki so se ob godu sv. Hieronima podali do njemu posvečene cerkve na Nanosu. Skupni pohod ob vipavski šagri zadnja leta poteka v organizaciji Župnije Vipava in Planinskega društva Vipava.
Druščina pohodnikov/romarjev je bila pisano medgeneracijska že na prvem izhodišču zjutraj pred župnijsko cerkvijo v Vipavi. Opremljeni še z blagoslovom župnika dr. Gabriela Kavčiča smo se podali na pot proti Gradišču, kjer je ob Kampu Tura na drugem izhodišču že čakala večja skupina pohodnikov in skupaj smo se nato odpravili proti sv. Miklavu in naprej.
Navdušujoče je bilo na poti spremljati predvsem najmlajše udeležence, ki so zagnano premagovali metre višine in razdalje. Za vse pa je vedno znova prijetno pokramljati med potjo, opazovati naravo v njeni jesenski podobi in dobro nenazadnje (a ne nepomembno) vsaj malo poskrbeti za telesno kondicijo.
Na tretjem izhodišču pri Lovski eko koči je g. župnik kratko nagovoril v velikem številu zbrane pohodnike, med njimi mnoge mlade družine iz župnije. Poudaril je pomen Hieronimovega prevajalskega dela, hkrati pa sporočilo njegove življenjske zgodbe, da je kljub težavnemu osebnemu značaju postal svetnik – in poleg sv. Ambroža, sv. Avguština ter sv. Gregorja Velikega zahodni cerkveni učitelj tistega časa.
Na cilju poti se je prileglo posedeti na toplem soncu ob malici iz nahrbtnika in z odličnim čajem za pohodnike. Pol ure pred sveto mašo je bila v cerkvi molitev rožnega venca, ki je bila namenjena prejšnji dan umrlemu nekdanjemu vipavskemu župniku g. Alojzu Furlanu. V času njegovega župnikovanja so se med drugim začeli tudi Hieronimovi župnijski pohodi, ki se jim pridruži vsako leto več vipavskih župljanov in drugih. Pokojnega župnika se je spomnil župnik dr. Gabriel Kavčič med mašno daritvijo, ki jo je obhajal ob somaševanju dr. Rafka Valenčiča.
Moški zbor Župnije Vipava je lepo povzel trenutno dogajanje v župniji, in obenem Slomškovo nedeljo, že z uvodno njegovo V nebesih sem doma, ki je pritegnila k petju celotno občestvo, tudi mlajše otroke. Zbor že dvajset let prispeva s svojim petjem k zbranosti in slovesnemu obhajanju svetih maš pri sv. Hieronimu.
Hvaležni smo lahko, da imamo tako na dosegu edinstveno naravo, v katero se lahko podamo tudi kot župnijska skupnost. Hkrati smo lahko ponosni na “našega” svetnika Hieronima, ki je bil po eni od teorij rojen v bližini Nanosa. Še bolj kot kraj rojstva nas navdušujeta njegov zgodovinsko pomemben prispevek k Svetemu pismu in njegov nenehen trud za premagovanje lastnih slabosti. Tudi tovrstne poti lahko dajo dodatno spodbudo, da odpremo Sveto pismo ter molimo in premišljujemo ob njem. In s tem omogočamo božji besedi, da nas usmerja k izpolnjenosti, ljubezni in sreči.
Barbara Kunavar Tomažič
