V petek, 4. septembra 2026, smo se animatorji v jutranjih urah zbrali pred župniščem, kjer nas je pred začetkom našega romanja v Medžugorje g. župnik Gabriel blagoslovil, da bi imeli srečno pot. Na pol poti do našega cilja smo se ustavili tudi na počivališču Krka – Gospa na poti, kjer smo se priporočili naši Nebeški materi Mariji. Po prihodu v Medžugorje in namestitvi po sobah smo se kmalu odpravili na Brdo prikazanja, kjer so se leta 1981 začela prva domnevna prikazovanja Device Marije. Tam smo našo župnijo in naše drage v molitvi prinesli pred Marijo. Sledila je množično obiskana sveta maša na velikem prizorišču ob cerkvi sv. Jakoba v Medžugorju. Prvi dan smo zaključili s skupno večerjo in druženjem.
Še pred zajtrkom smo se v soboto zjutraj odpravili na romarsko goro Križevac. Na poti do vrha smo se ustavljali ob postajah križevega pota, ki so razporejene tekom celotne poti. Pri vsaki postaji smo zmolili in prisluhnili krajšemu razmišljanju g. župnika. Na vrhu, kjer nas je pričakal prečudovit razgled, stoji mogočen križ, ki so ga leta 1933 postavili župljani na pobudo papeža Pija XI. Utrujeni smo se vrnili v našo nastanitev, kjer smo se okrepčali in se kmalu ponovno odpravili na pot. Cesta nas je vodila v mesto po imenu Mostar. Tam smo se po naključju srečali s stolnim župnikom, ki nam je prijazno predstavil zgodovino kraja in govoril o obstanku vere na tem območju ter nam razkazal baziliko in prostore župnišča. Nato smo se sprehodili do cerkve sv. Petra in Pavla, kjer smo si ogledali mozaik in se povzpeli na vrh zvonika. Občudovali smo pogled na mesto in poslušali zanimivo razlago zgodovine mesta, ki jo je pripravil g. župnik. Sledil je še ogled znamenitega mostu, ki je bil leta 2004 prenovljen. Na poti nazaj v Medžugorje smo se ustavili še na okusnem in obilnem kosilu. Zvečer smo se udeležili svete maše, po njej pa je bila priložnost za sveto spoved in večerni sprehod po Medžugorju. Ob devetih zvečer smo se pridružili zbranemu občestvu pred cerkvijo sv. Jakoba pri adoraciji. Čudovito in osupljivo je bilo videti takšno množico ljudi v popolni tišini pred Najsvetejšim.
Že je prišla nedelja, ko smo se morali posloviti od Medžugorja. Krenili smo proti Dalmaciji, kjer smo v marijanskem svetišču Vepric obhajali nedeljsko bogoslužje. Privoščili smo si še osvežitev v kristalno čistem morju in počitek na plaži. Pot domov je bila še dolga, a nam je ob smehu in dobri družbi čas hitro minil. Naše romanje smo sklenili z molitvijo in zahvalo Mariji za vse milosti in lepe trenutke, ki smo jih doživeli.
Monika Kete
