Letošnje župnijsko peš romanje k Mariji Tolažnici žalostnih v Log na nedeljo svete Trojice, 15. 6. 2025, je bilo že četrto zaporedno, torej je že kar tradicionalno. V svetem letu smo ob zaključku veroučnega leta poromali v svetoletno cerkev naše župnije. Skupino romarjev je vodila bandera s simbolom svetega leta, otroci pa so na postajah prejeli lesene dele simbola, ki so ga popoldne v delavnici lahko sestavili in pobarvali.
Gospod Gabriel Kavčič, vipavski župnik, nam je na postajah, ki so bile označene s križi z različnimi barvnimi trakovi (zelena, rumena, modra in rdeča), razložil pomen simbola svetega leta. Simbol prikazuje štiri podobe, ki predstavljajo ljudi vseh barv, narodnosti in kultur s štirih koncev sveta (celin) in spominjajo na jadra velike skupne ladje, s katero plujemo skozi življenje. Osebe stojijo druga za drugo in se objemajo, kar spominja na skupnost, prva med osebami pa predstavlja papeža, ki vodi Božje ljudstvo k skupnemu cilju, Kristusu. Prva oseba med romarji se oklepa križa, znamenja vere, njegov spodnji del pa se nadaljuje v sidro, znamenje upanja. V Kristusu imamo torej vsi zasidrano upanje. Simbol tako sporoča, da romar skozi življenje ne gre sam, ampak gremo povezani skupaj in si delimo naše strahove, naše poglede in poti pa usmerjamo v križ. V simbolu se križ sklanja k človeštvu, mu gre naproti in ga ne pušča samega, ampak mu daje varnost, zavetje in ponuja upanje. Barve oseb so tudi pomenljive: rdeča predstavlja ljubezen, delovanje in podaritev, rumeno-oranžna je barva človeške topline in solidarnosti, zelena barva ponazarja mir in modra varnost. Valovi pod podobo so razburkani, tako kot je razburkano naše življenje in skozenj ne plujemo vedno po mirnih vodah. V občestvu smo torej povezani kot romarji upanja, ki svoje poglede in življenje usmerjamo v križ, ki predstavlja sidro zveličanja.
Sveta maša se je pričela s himno svetega leta, v procesiji pa so slovesno vstopili otroci, ki so nosili križe in bandero, strežniki in mašnik Gabriel. Pri sveti maši so sodelovali starši in stari starši s prošnjami ter otroci z zahvalami, mladina s petjem in katehistinje z branjem Božje besede.
Med oznanili na koncu maše so mladi s kratko dramatizacijo iz življenja Alojzija Grozdeta povabili na letošnji oratorij v Vipavi, ki bo med 18. in 22. avgustom, in s tem dnem so se odprle tudi prijave za udeležbo. Ob zaključku veroučnega leta so veroučenci prejeli spričevala.
Po sveti maši, na katero so bili povabljeni vsi župljani, je lahko vsak našel nekaj zase. Nekateri so se zadržali samo na klepetu in kavi, prav vsakega pa smo bili veseli. Druženje župnijske skupnosti se je pričelo s toplim obrokom v organizaciji mladih družin, s palačinkami prijaznih gospodinj in s prigrizki s skupne mize, ki so jih prispevali številni župljani.
Odrasli smo se dolgo v popoldne zadržali pod lipo ali platano na klepetu, otroci in mladi pa so se lahko udeležili raznovrstnih delavnic in iger. Že kar tradicionalna in zelo dobro obiskana je bila ustvarjalnica pri Alini, letošnja novost pa je bila delavnica izdelovanja origamijev. Zagnani in vedno pripravljeni vipavski animatorji so z otroki izdelovali butarice iz sivke, ustvarjali nove zapestnice in ogrlice, pletli kitke in ob priložnostni novi sestavljanki z motivom loške Matere Božje spoznavali avtorja oltarne slike, Mihaela Stroja. Gibanja željni so igrali nogomet, se v senci orehov pomerili v skavtskih igrah (metanje vrečk, skakanje v vrečah) ali igrali namizni nogomet. Posebnost letošnjega popoldanskega dogajanja je bila delavnica pletenja kit iz smrečja za okrasitev cerkve ob večjih slovesnostih. Pritegnila je številne župljanke različnih starosti in ponudila prenos tradicionalnih znanj na mlajše rodove.
Marija v Logu nas zbira znova in znova, ob različnih priložnostih, posebno pa srca ogreje župnijsko peš romanje, na katerem se vedno lahko začuti močan utrip našega živega župnijskega občestva. Bogu hvala za ta blagoslov!
MPT
