Zopet je leto naokoli in dolge noči napovedujejo adventni čas. Čas pričakovanja Božiča – rojstnega dne Jezusa Kristusa. Kristjani se za spomin na učlovečenje Boga na zemljo pripravljamo na različne načine. Sprejemamo različne spodbude. Ena od teh je pletenje adventnih venčkov. Venčki s štirimi svečami nas štiri tedne spodbujajo k moliti, slavljenju Boga in kot se za rojstni dan spodobi, veselem pričakovanju.
Rojstni dan brez priprave, brez gostov ali celo brez slavljenca je žalosten dogodek. Želeti je, da bi se na vsak rojstni dan pripravili, povabili vse, ki nam veliko pomenijo, ki bi jih radi srečali. Naj bo taka priprava tudi za Jezusov rojstni dan.
Naj nas v tej pripravi adventni venčki združujejo v molitvenem spominu. Naj nas spomnijo, da počiščeni, okrašeni in urejeni hiši sledi tudi očiščenje naših misli, besed in dejanj.
Tudi letos smo v Društvu Razmetano podstrešje pripravili in omogočili pletenje venčkov iz naravnih materialov. Boštjan Jež je tako, kot že vrsto let, pripravil hojeve veje in mah. Ivica Čermelj je vodila mlade roke pletenja venčkov iz narezanih vejic, mahu in drugih materialov. Veliko okraskov je pripravila in podarila Lenčka Premrl. Otroci so prinesli in radi jemali tudi bunke in svetleče okrasje. Tako smo pletli z rokami in očmi. Vsak je našel nekaj zase. Dela je bilo za vse dovolj in skrbne roke so pomagale pospraviti tudi prostore v stari šoli.
Delavnic se je v dveh dneh udeležilo 34 udeležencev. Stari in mladi smo spletli precej več venčkov.
Vse venčke, ki smo jih prinesli v cerkev, narejene doma, v Razmetanem podstrešju ali kupljene sta duhovnika pri mašah blagoslovila in zaželela, naj se Božji blagoslov pomnoži na zbranih okrog venčkov po naših domovih. Naj nas združuje misel in priprava na Jezusov rojstni dan pa tudi na Jezusov drugi prihod. Večina venčkov je pristala na mizah naših domov. Nekaj smo jih podarili starejšim. Nekaj smo jih položili na grobove naših pokojnih.
Druženje in učenje spretnosti pletenja venčkov bomo, če bo po naših željah, nadaljevali čez leto dni. Naj nam venčki pomagajo, da se srečamo med seboj, s seboj in z Bogom.
Naj nočem, ki objemajo dan, sledi veselo praznovanje Jezusovega rojstnega dne. Ne pozabimo pripraviti prostor slavljencu.
Gospod, nisem vreden
Gospod Jezus, želim si, da bi ti lahko ponudil spodobno očiščeno in pometeno hišo, da bi prebival v njej, a ne morem.
Lahko rečem – in vem, kaj to pomeni: »Nisem vreden, da prideš pod mojo streho . . .« Toda ti si že tam. Živiš med nekdaj cvetočimi ideali. Tla so umazana in v prostoru včasih primanjkuje zraka – celo meni. Sram me je, da si tam, čeprav si spal v votlini in si jezdil na osličkovem hrbtu v nočeh pod puščavskimi zvezdami.
Če torej ne morem spremeniti tvojega bivališča, naj se vseeno veselim, da si navzoč. Trdno moram verovati, Gospod, da ne smem dvomiti o naslednjem: ti dobro poznaš grešnike – in moj največji greh, Gospod Jezus, je ta, da nočem biti grešnik!
In tudi to sprejemati zame ni lahko – vendar dokazi prevladujejo. Toda upanje je kot zelen poganjek sredi zatohlega, neurejenega sveta. In to upanje prihaja od tvojega Duha. V tem upanju ostajam, Gospod. (p. William Breault)
