Župnija sv. Štefana Vipava

Skupaj z vesoljno Cerkvijo se danes veselimo praznika Brezmadežne, jo občudujemo, gledamo, poveličujemo in se ji priporočamo.
V 4. evharistični molitvi molimo: Po Svetem Duhu je postal človek in se rodil iz Device Marije.
Podobno je tudi rečeno v današnjem evangeliju:« Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin« (Lk 1, 35).
Marija, razsvetljena od Sv. Duha, je sprejela Božje povabilo in se vključila v odrešenjski načrt. Z Božjim Duhom je bila povezana in je z njim sodelovala ne le pri oznanjenju, ampak tudi pozneje pri Jezusovi rasti, pri njegovem javnem delovanju in pri njegovi odrešenjski daritvi, ko je kot močna žena stala pod križem, sprejela v svoje naročje njegovo mrtvo telo in je potem postala naša duhovna mati in mati vseh odrešenih.
Božja posvečujoča navzočnost Svetega Duha je v nas od krsta naprej in v nas deluje. Sveti Duh je prišel, da bi ostal, da bi bival v nas, da bi si v nas ustvaril svoj dom, da bi naše duše do popolnosti posvetil.
Človek, tempelj Svetega Duha, se poleg osebnih naporov mora pustiti klesati Svetemu Duhu in se popolnoma prepustiti njegovemu vodstvu.
Sveti Duh ne vnaša v človeka razdora, ampak vse harmonično zedinja. Sveti Duh ne poudarja duhovnosti na račun telesnosti, marveč uteleša duha in poduhovlja telo. Življenje kristjana mora biti po delovanju Svetega Duha prav v spoprijemanju z življenjskimi težavami, s svojo starostjo, z boleznijo, s koronavirusom in drugimi izzivi in ne v begu pred vsem tem.
Resnično življenje je življenje v prijateljstvu z Bogom. To je življenje, v katerem ima duh prednost pred telesom, čistost pred čutnostjo, večno pred časnim, milost pred naravo in darovanje pred posedovanjem.
Dokler bomo templji Svetega Duha, bomo izlivali milosti tudi na druge dobro misleče ljudi. Sveti Duh je naš notranji učitelj, njegova milost v nas je studenec življenja v vseh oblikah. Osrečujoči gost naših duš, Sveti Duh nam bo pomagal odkrivati vse oblike zla, ki nasprotujejo življenju: droge, mamila, sodobne zasvojenosti vseh vrst, neslišni krik otrok, ki jim je bilo prepovedano, da se rodijo.
Človek v posvečujoči milosti je najbolj podoben Brezmadežni, je kakor drevo, zasajeno ob potokih voda. Njegovo listje ne ovene in zmeraj daje svoj sad, poleti in pozimi. Kakor potrebuje drevo za rast vodo, tako potrebuje človek Svetega Duha. Sveti Duh razvija sadove v naši notranjosti, da lahko dozorimo človeško, duhovno in umsko.
Svojega krščanskega in duhovnega življenja si ne moremo zamisliti brez delovanja Svetega Duha. Naše življenje, naša vernost, naš krščanski poklic so tesno povezani z Duhom. Kakor hitro bi pozabili, kje je naš življenjski vir, ali če bi zanemarili notranjo zvezo z njim, ali jo celo pretrgali, smo kakor odlomljene mladike na trti, ki same od sebe ne morejo roditi nobenega sadu.
Bratje in sestre, sodelujmo z darovi Svetega Duha kakor je sodelovala naša Božja mati Marija.