V sončni zadnji majski nedelji, 27. 5. 2018, je 19 tretješolcev iz naše župnije med slovesno mašo prvič prejelo Jezusa pod podobo kruha.
Otroci so se na praznik prvega svetega obhajila, kot že ustaljeno, pripravljali pravzaprav že od prvega razreda z učenjem osnov katoliške vere. S katehistinjo so vestno utrjevali vso snov, molitvene obrazce, in srkali zgodbe, ki so jih poslušali pri veroučnih urah.
Prvi pomemben dogodek je bil zakrament svete spovedi, ki so jo prvič opravili v začetku letošnjega maja.
V tednu pred nedeljo prvega svetega obhajila so se začele priprave za sodelovanje pri maši, za petje in besedni del. Ob župnikovi kitarski spremljavi smo dobili pravcati zbor odličnih pevcev prvoobhajancev!
Kot smo na slovesnosti slišali v sklepni besedi staršev: »Na presenečenje vseh nas so otroci z vse večjim veseljem prihajali k verouku, šmarnicam in vajam. Zadnje dni so odštevali dneve, ure do prvega svetega obhajila.«
Otroški zbor je obogatil slovesnost z izbranim programom in odlično instrumentalno spremljavo. Na Marijinem oltarju je med slavjem za vsakega prvoobhajanca gorela svečka z njegovim imenom.
Z dobro pripravljenim sodelovanjem otrok pri maši je vse potekalo sproščeno, a zbrano: prošnje, prinašanje darov, zahvale. Starši so se iskreno zahvalili župniku in vsem, ki so prispevali svoj del k prazniku.
So se pa letošnji vipavski prvoobhajanci nato še enkrat izkazali. Še v tednu po slavju prvega obhajila so številčno prihajali k šmarnicam, zavzeto prižigali svoje svečke na oltarju, prepevali pri maši ter pristopali k svetemu obhajilu. Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi pa so prav vsi, v prvoobhajilnih ogrinjalih, sodelovali pri procesiji po Vipavi in (poleg številnih drugih otrok) potresali cvetje pri oltarjih. Bilo je pravo doživetje za vse zbrane!
In še nekaj vtisov prvoobhajancev:
»Na prvem obhajilu se mi je zdelo zelo slovesno, ko smo v sprevodu stopali v cerkev in so zraven lepo igrali na violino in čelo.«
»Ta dan si bom zapomnila po tem, da sem dobila najboljšega prijatelja-Jezusa.«
»Ko sem prišla pred cerkev, sem se zavedala, da sem zelo vznemirjena, kajti med mašo me je čakalo darilo – prejem Jezusa v obliki hostije. Vsi smo bili enako oblečeni v »obhajilna oblačila«. Sv. maša se je začela slavnostno, s sprevodom. Otroci nismo sedeli kot običajno v klopi, ampak okrog oltarja. Med sveto mašo smo prav vsi prvoobhajanci sodelovali. Zapeli smo štiri pesmi in župnik nas je spremljal s kitaro. Ko je bil čas za prejem prve posvečene hostije, sem komaj dočakala, da sem prišla na vrsto. Ko sem jo prejela, sem pokleknila in jo pojedla z vsem spoštovanjem. Po končani maši smo šli v našo veroučno učilnico na pogostitev. Najprej smo zmolili in nato pojedli tortico v obliki hostije. Nato nam je župnik dal darilce, ki ga bomo imeli za spomin na prvo sveto obhajilo.
Na žalost se je prvo sveto obhajilo zgodilo prvič in zadnjič, a Jezus je v naših telesih in tudi vedno bo. Pomagal nam bo, da bomo prav živeli in prišli k njemu v nebesa.«
