Jutranji vrvež pred vipavsko župnijsko cerkvijo v nedeljo, 11. junija 2023, je obetal vesel dan. Če je še prejšnje popoldne povzročal skrbi dež, je v nedeljo za dobro jutro razveselila mavrica nad Vipavo. Zbranim romarjem vseh starosti, pripravljenim na odhod, je naš vikar Gabriel, ki je romanje vodil, po skupni jutranji molitvi podelil blagoslov. Dolga karavana romarjev z romarskim križem na čelu se je podala na pot v smeri Proda.
Da romanje ne postane zgolj pohod, smo se tudi letos ustavili na poti ob simbolih romanja. Navezovali so se na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, ki smo ga pred tem obhajali kot ustaljeno tudi s procesijo po Vipavi. Ob lepi reki Vipavi – simbol vode. Kratka slikovita kateheza je bila namenjena otrokom pa tudi starejšim.
Ob tujah (cipresah) ob poti proti Logu je med krošnjami čakal naslednji simbol – grozd, iz katerega nastane dragocena pijača, ki se daruje tudi pri sveti maši. Nova kateheza, zraven (seveda) tudi malo smeha.
Na razpotju poti ob reki Vipavi je vikar ob mnogim znani pesmi “Kakor je bil ta kruh” nagovoril zbrane ob simbolu kruha, za katerega je treba toliko zrn, ki z mletjem v moko sicer izginejo, a skupaj ustvarijo potrebno hrano za življenje.
Med prostranimi polji s čudovitimi pogledi na Vipavsko dolino nas je pot pripeljala v Log.
Pod krošnjo platane zadnji simbol romanja – mešanje vina in vode, božjega in človeškega, ki se zgodi pri sveti maši. Otroci so praktično preizkusili, kako in koliko vode in vina zlije mašnik v kelih.
Ob prihodu romarjev so zbrani v cerkvi že molili rožni venec.
Med sveto mašo v polno zasedeni cerkvi ob mladinskem petju so mladi med darovanjem ob povzetku katehez položili pred oltar simbole romanja. Starši predstavniki vseh razredov veroučne šole so izrekli prošnje in zahvale za župnijske sodelavce – predvsem katehete in katehistinje, pa tudi druge v župniji, ki se poleg duhovnikov trudijo, da otroci lahko spoznavajo in živijo vero, da so bogoslužni prostori vedno urejeni in svete maše lepo potekajo. Ta dan je bil namreč tudi zaključek veroučnega leta v župniji z razdelitvijo spričeval.
Med oznanili na koncu maše so mladi s kratko dramatizacijo povabili na prvi oratorij v Vipavi, ki bo med 16. in 18. avgustom, in so se s tem dnem tudi odprle prijave za udeležbo.
Po sveti maši je sledil že ustaljen obrok s skupne mize, nato pa delavnice in športne igre. Mladi animatorji pri delavnicah in celodnevnem dogajanju so navzoče navdušili s svojo zagnanostjo in mladostno energijo. Med igrami je bil seveda nepogrešljiv nogomet, delavnica s sivko je zadišala naokrog. Ustvarjalnica pri Alini je vedno polno obiskana, letos so otroci slikali na les – podstavek za posodico z blagoslovljeno vodo. Nastali so čudoviti unikati, pa risbe in poslikani kamni. Najmlajši so uživali v otroškem kotičku. Letos so ga domiselno uredile kar mlade družine, niti peskovnik, gugalnica in tobogan niso manjkali! Igra “fižolčki” je imela ves čas zadosti kandidatov za merjenje v natančnosti metov. Ustvarjalnica zapestnic je postregla z novimi dodatki za poletje. In še delavnica vozlov pa bralni kotiček z izbiro slikanic in pobarvank. Ob pestri izbiri dejavnosti za otroke je čas hitro minil, staršem pa je tačas prijal klepet v senci.
Marija je v Logu znova zbrala pri sebi veliko župnijskega občestva, od najmanjših, mladih do starejših. Hvaležni smo za ta dan skupne pešpoti, razmislekov, svete maše in res prijetnega druženja, ki je kar trajalo in se ni mudilo domov. Mogoče je bilo na svoj način začutiti utrip župnije kot našega skupnega duhovnega doma. Kajti vsak v župniji je kot dragoceno zrno, ki prispeva k skupnemu kruhu, da na župnijski oltarni mizi postane Kristusovo telo. Da nato Kristus v svetem obhajilu okrepi vsakogar od nas, ki to želi.
In še besedilo pri darovanju kot povzetek katehez romanja:
“KRUH:
Gospod, prinašamo ti simbol kruha, o katerem smo razmišljali pri današnji postaji romanja. Kruh je sestavljen iz mnogih zrn, ki morajo vsa umreti, da lahko iz njih nastane moka in pozneje kruh.
Tako smo tudi mi, Gospod, vsak sam zase samo zrnce, iz katerega ne more priti hleb. Ko pa predte pridemo skupaj, smo kakor mnogo zrn, spremenjenih v kruh, ki postane tvoje telo. Daj, Gospod, da bi se zavedali, kako pomembno je, da prihajamo vsak posebej k sveti maši, da smo tako vedno bolj ena skupnost, ena župnija pred Teboj.
VINO in VODA
Gospod, prinašamo ti simbol vina. Vino je dragocena pijača, ki je znamenje tvoje vsemogočnosti in bogastva. Je delo naših rok, ki Ti ga darujemo, da postane Tvoja kri.
Ker pa si ti, Bog, postal človek, ti prinašamo tudi simbol vode, ki jo duhovnik čisto malo zlije v kelih z vinom. Tako zopet doživimo, kako vse človeško postaja Božje.
Ta voda smo mi, ki se smemo pri sveti maši stopiti vate, ki si neskončno večji, boljši od nas, mi pa smemo postati del tebe. Ko vodo zlijemo v vino, prinašamo predte nas same in te prosimo, da tudi mi postanemo bolj tebi podobni, kakor se kapljice vode izgubijo v vinu.”
