»Po mojem nej lih zmirej enostavnu bit mama.«
»Prov gvišnu de nje. … Ma je gvišnu tudi lpu. Poglej, kolk nas je dns pouhnu tukej. Očitnu je tu nejki kar pomembniga.«
Tako sta na materinski dan pred polno dvorano Kulturnega doma v Vipavi o kuhanju, kupih perila, domačih nalog in še česa, kar spada v delovni dan vsake mame, simpatično ugotavljala Julija in Oskar.
Pod vodstvom Neže Makovec Hace so najmlajši nastopili s pesmijo in ljudskimi plesi, ki jih je na harmoniko spremljal Urban. Njihova otroška razigranost in prisrčnost sta vse spravila v dobro voljo. Z glasbo sta prireditev obogatila tudi Karin na violini in Miha na klavirju. Angelika in Manca sta s svojim lepim prepevanjem stare ljudske pesmi o zlati mamici navdušili občinstvo. Besedilo pesmice, ki med drugim pravi, da mamo najbolj veseli, če so otroci pridni in poslušni, pa je malo zbodlo najstnike Anžeta, Majo, Matevža in Tino, ki niso bili ravno prepričani, ali ni to za današnje čase že zastarelo. Če bi bili današnji najstniki premalo uporniški, bi se mama lahko prestrašila, da niso morda zboleli. Za pojasnilo, kako je s tem, so povabili na oder vipavskega vikarja, gospoda Gabriela Kavčiča, ker so računali, da je dovolj mlad, da ne bo samo »pridigal o starih cajtih« in bo verjetno še znal pogledati na svet podobno kot najstniki.
Gospod Gabriel je najprej odgovoril na njihovo vprašanje glede poslušnosti in uporništva: modro je poiskati srednjo pot med uboganjem in razmišljanjem z lastno glavo. V nadaljevanju je o materinstvu spregovoril predvsem kot sin in nanizal nekaj svojih spominov na mamo, pri tem pa poudaril, da bi bil svet brez mam zelo hladen, pust in nečloveški, saj nas prav mame učijo živeti tako, da bi bil svet lepši. Dotaknil se je tudi naslova prireditve in nas vse spomnil, da ostajamo vse življenje oblečeni v mamino, pa tudi tatovo ljubezen, saj so starši tisti, ki bi morali otroka vedno ogrinjati s svojo ljubeznijo, ne glede na to, kako daleč v življenju zaide. Otrokom je položil na srce, naj se staršem, posebno pa mamam, ob materinskem dnevu zahvalijo in jih objamejo. Za dober zgled se je tudi sam po prireditvi odpeljal domov, da svoji mami vošči za praznik in ji izroči nageljček.
V nadaljevanju sta Maja in Ivana razmišljali o tem, kako bi bilo zanimivo videti svoje starše, ko so bili še mladi in zaljubljeni, in o tem, kako lahko čustva izpoveš tudi skozi gib, glasbo in poezijo. Veliko nežnosti in gracioznosti je v svojem baletnem nastopu pokazala Marta, z glasbo pa je občinstvo navdušila Vokalna skupina Segno. Nežno, romantično vzdušje je dopolnil še Jakob z recitacijo Pavčkove pesmi Nekaj je v zraku.
Da najstniki niso vedno samo uporniki, ampak znajo tudi globoko razmišljati in so občutljivi opazovalci, ki se zavedajo, kako so jim starši dragoceni in kaj vse bi jim manjkalo, če jih ne bi imeli ali bi jih izgubili, sta najprej z besedami izpovedali, nato pa s toplim objemom svojih mam še potrdili Pia in Tina.
O dragocenih spominih, ki ostanejo, ko nas starši zapustijo, sta ob kitari občuteno zapela Vida Trošt in Marjan Fajdiga, saj je materinski dan primeren tudi za blage spomine na vse pokojne mame in očete.
Četrtošolci Osnovne šole Draga Bajca so nas prijazno spomnili, da se je treba spomniti tudi na očete. Kot darilo vsem očetom so ponosno in srčno zapeli dve slovenski ljudski pesmi, na kitari pa jih je spremljala njihova učiteljica gospa Vida Trošt.
Celoten program sta zelo suvereno in sproščeno povezovali Lara in Zora. Pred zaključno pesmijo Vokalne skupine Segno se je v imenu Župnije Vipava kot organizatorja prireditve vsem nastopajočim in sodelujočim zahvalila gospa Barbara Kunavar Tomažič, ki je tudi oblikovala program prireditve. Posebej je izpostavila gospo Alino Asberga Nabergoj, ki je poskrbela za plakate in za okrasitev odra v dvorani. Župnija Vipava je priskrbela nageljčke v lončkih, otroci pa so bili ob koncu prireditve povabljeni, da te rožice izročijo svojim mamam.
Hvala vsem, ki ste darovali svoj čas, energijo, talente in vse drugo, kar je potrebno, da se pričara praznično vzdušje in nariše nasmehe, pa tudi kakšno solzico ganjenosti na mnoge obraze. Lepo je, ko toliko ljudi stopi skupaj in ustvari nekaj tako prisrčnega. Kar pride iz srca, tudi seže do tja.
Tatjana Batagelj
