Slavolok z napisom »Srebrnomašnik, bod’ pozdravljen!« in besedami, ki si jih je pred 25 leti izbral za svoje novomašno geslo – »Bog je ljubezen«, je v nedeljo, 20. novembra 2022, vsakemu mimoidočemu sporočal, da je v naši župniji praznik. Po petindvajsetih letih od nove maše smo župljani z velikim veseljem sprejeli medse gospoda Jožeta Korena, ki je na povabilo g. župnika Lojzeta Furlana na nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva, v domači župniji daroval zahvalno sveto mašo ob svojem srebrnem jubileju.
V imenu župnijskega občestva je srebrnomašnika pozdravil Samuel Rodman Oprešnik:
»Spoštovani gospod srebrnomašnik, dragi Jože!
Upam, da ne zameriš, da te naslavljam s »ti«. Ker sva bila sošolca, mi je tako bolj naravno.
Pred 25 leti smo polni veselja skupaj s tabo obhajali tvojo novo mašo, danes pa te z enakim veseljem v domači župniji sprejemamo in pozdravljamo kot srebrnomašnika, da bi skupaj s tabo obhajali zahvalno slovesnost za 25 let tvojega duhovništva.
V imenu župnijskega občestva ti izročam naše dobre želje, molitve in prošnje Bogu, naj te še naprej podpira in blagoslavlja na tvoji življenjski poti služenja Njemu in bližnjim.
Voščilnico je izdelala vipavska slikarka Alina Asberga Nabergoj in na njej simbolno upodobila križ, obdan s petindvajsetimi srebrnimi lističi za petindvajset let služenja v duhovniškem poklicu. Za novomašno geslo si si izbral besede iz evangelija po Janezu: »Bog je ljubezen.« Največja ljubezen se je razodela prav na križu. Verjamemo, da je bilo tudi v teh petindvajsetih letih veliko težkega, da nositi križ za Gospodom ni lahka naloga. Vendar pa prav iz žrtev, odpovedi samemu sebi in iz zvestobe Njemu in besedam: »Tukaj sem«, ki si jih izrekel ob posvetitvi, vzklijejo najlepše stvari. Česar se dotakne resnična ljubezen, vzbrsti in ozeleni in križ postane drevo življenja. Ob jubileju ti čestitamo in se ti obenem zahvaljujemo za predano služenje v Gospodovem vinogradu. Poklanjamo ti albo kot simbol duhovniške službe in ti želimo, da bi te vsak dan spremljala zavest, da je Bog ljubezen, ki te podpira, krepča, vodi in blagoslavlja.«
Albo je v imenu župnijskega občestva srebrnomašniku izročila predstavnica mladih Irena Nedeljkovič.
Izbrana okrasitev cerkve, veličastno petje s premišljeno izbranimi pesmimi, sodelovanje strežnikov, duplirnikov in bralcev, dva somaševalca – vsak po svoje je prispeval, da je vsa cerkev izžarevala hvaležnost, veselje in ponos. Posebno ganljiv je bil prinos kruha in vina, ki sta ju srebrnomašniku izročila mama in tata. V homiliji je slavljenec lepo povezal svoj jubilej s praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva. Ob svojem novomašnem križu, na katerem ima Kristus pod nogami Zemljo in eno roko steguje proti ljudem, da bi nas vse pritegnil v svoje kraljestvo, je orisal, kaj pomeni sprejeti Kristusa za kralja svojega življenja. Poudaril je, kako v letih svojega duhovništva vedno znova doživlja resničnost svojega novomašnega gesla »Bog je ljubezen« in je zato vesel in srečen duhovnik. Da bi se te ljubezni in te iztegnjene Kristusove roke, ki jo ponuja vsakemu izmed nas, večkrat spomnili, nam je srebrnomašnik ob koncu maše izročil podobico s svojim novomašnim križem.
V prijetnem, sproščenem in resnično bratskem vzdušju smo slavje nadaljevali pred cerkvijo ob dobrotah vipavskih gospodinj. Niti vipavski burji ni uspelo preprečiti, da se ne bi zadržali v prijateljskem pogovoru s srebrnomašnikom in drug z drugim. Mislim, da je vsak od nas odhajal domov vesel, ponosen in z velikim »Bogu hvala« v srcu, obenem pa z zavestjo, da smo, kot je v pridigi poudaril srebrnomašnik, ob koncu maše poslani, imamo misijo, da oznanjamo Kristusa in širimo njegovo kraljestvo med nami.
