Karkoli ljudje počnemo skupaj, nas med sabo tesneje poveže v skupnost. To smo izkusili tudi na letošnjem župnijskem romanju, ko sta se dva avtobusa župljanov naše župnije in tudi župljanov sosednih župnij v soboto, 21. oktobra, skupaj z g. župnikom in g. vikarjem odpravila na Štajersko. Prijetnemu vzdušju na avtobusih se je naposled prilagodilo celo vreme, tako da smo romanje začeli pod temnimi oblaki, ob vračanju pa nas je spremljala živordeča večerna zarja.
Najprej smo se odpravili na Goro Oljko, kjer sta g. župnik Lojze in g. vikar Gabriel darovala sveto mašo. Gospod vikar je v nagovoru predstavil cerkev na Gori Oljki, opozoril na posebno pomembne podobe in razložil njihovo simboliko. Posebno smo občudovali baročni oltar z izrezljanimi lesenimi figurami Jezusa in apostolov pri zadnji večerji, krasilkam pa so pritegnili pozornost zelo lepi oltarni prti. V tišini smo na oltar položili vsak svoje prošnje in zahvale, ki smo jih v srcih prinesli na ta romarski kraj.
Občestvo, ki se je najprej zbralo okrog evharistične mize v cerkvi, je druženje nadaljevalo tudi zunaj ob skupni mizi, ki so jo bogato obložile pridne gospodinje. Ugotavljali smo, kako čas prehitro teče, ko si v prijetni družbi in bi rad z mnogimi spregovoril vsaj kakšno besedo.
Romanje smo nadaljevali v Polzeli z ogledom Gradu Komenda, ki je bil okrog 450 let v lasti malteških vitezov, danes pa so v njem knjižnica, poročna soba, glasbena šola in dvorana za razne prireditve. V Polzeli smo si ogledali še razstavo obnovljenih starih traktorjev, ki je po pričakovanju najbolj navdušila otroke in moške.
Cilj našega romanja pa je bila bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah, ki je božjepotno središče celjske škofije. Po prijaznem sprejemu in predstavitvi bazilike smo zmolili litanije Matere Božje, letošnji novomašnik dominikanec Drago Ferencek pa nam je podelil novomašni blagoslov. S pesmijo in molitvijo smo se pred odhodom še priporočili Mariji in ob njenih nogah pustili svoje prošnje in zahvale.
Pot, ki je zaradi zastojev na cesti trajala malo dlje, smo napolnili s smehom, molitvijo, pesmijo in pogovori, v katerih sta se vedno znova pojavljali dve misli: da je lepo biti skupaj in da gremo drugo leto spet, če Bog da.
