V soboto, 22. 10. 2022, smo se župljani iz Vipave, Slapa in Goč ter okoliških župnij udeležili župnijskega romanja v Moravče in na Limbarsko goro. Spremljal nas je goški župnik g. Ivan Furlan. Skupaj nas je bilo ravno za en avtobus. Med potjo nam je g. Furlan podal svoje razmišljanje o romanjih. Gospa Barbara Kunavar Tomažič, ki se je iz Zaloga pri Moravčah poročila v Vipavo, je predstavila Moravče, še posebej pa moravško župnijo, ki je zelo aktivna, saj imajo več pevskih zborov, skavte, množično obiskan oratorij…
Prvi daljši postanek je bil prav na Barbarinem domu v Zalogu, kjer so nas njeni domači zelo prijazno sprejeli in pogostili s hrano in pijačo. Potem nas je pot z avtobusom vodila na Limbarsko goro, ki je približno 5 kilometrov oddaljena iz Moravč. Na Limbarski gori (773 m) je romarska cerkev sv. Valentina, ki ima zelo bogato zgodovino, saj so prvotno cerkev sezidali že leta 1667. Postala je premajhna, zato so jo v 18. stoletju povečali. V to zelo lepo baročno cerkev tudi danes romajo številni romarji. Prav na Limbarski gori nas je pričakal moravški župnik g. Kancijan Čižman, ki nas je najprej pozdravil in nam na kratko predstavil zgodovino cerkve. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval g. Ivan Furlan. Glede na oblačno in deževno vreme nismo mogli uživati v razgledih na okoliške vrhove in Kamniške in Savinjske Alpe.
Za kosilo iz popotne torbe smo se ustavili v župnišču v Moravčah, kjer se je spotoma ustavil tudi vipavski vikar g. Gabriel Kavčič. Pri skupnem obedu smo si razdelili blagoslovljen kruh in vino. Obiskali smo župnijsko cerkev sv. Martina v Moravčah, kjer nas je ponovno nagovoril moravški župnik g. Čižman in nam predstavil samo cerkev. To je mogočna zgradba z dvema zvonikoma, sezidana pa je bila v različnih arhitekturnih obdobjih. Moravška župnija ima še sedem podružničnih cerkva.
Na poti proti domu smo se ustavili še v Horjulu in obiskali grob pokojnega g. Janeza Zupeta, ki je bil dolgoletni duhovni pomočnik v župniji Vipava in zelo cenjen prevajalec.
Kljub deževnemu vremenu smo bili enotni, da nas je romanje lepo povezalo med seboj, zato naslednje leto vabimo tudi tiste, ki še oklevate, da se nam pridružite.
Hilarija Kete
